
Visoke grede ne sodijo samo na vrt
Družina v nadstropju je želela živeti med rastlinami v vrtu. “Rešilna bilka” je postal prizidek, ki je spodnjim stanovalcem povečal bivalni prostor, zgornjim pa omogočil stik z naravo. Prisojna terasa v predmestju Kamnika je urejena v zeleno ploščad z visokimi gredami, letnim kuhinjskim pultom in vrtno klopjo.

Višina ustrezna tudi za varovanje.
Osem visokih gred, ki so višinsko razdeljenje na tretjine, delimo na dva tipa. Prvi ima substrat po celotni višini in je primeren za olesenele grmovnice z večjim koreninskim sistemom. Drugi pa zaradi praktičnih shranjevalnih omaric, vsebuje substrat samo v zgornji tretjini. Zavoljo manjše količine rastne podlage je ta tip primeren za trajnice. Presežek padavin odvajajo cevkaste odprtine, preko katerih se voda zbira v pločevinastih talnih posodah. Prednost visoke grede je njena višina (85 cm), ki omogoča stojično obdelavo brez sklanjanja, v našem primeru pa tudi nadomestilo za zaščitno terasno ograjo.

Praktični terasni element.
Zazelenitev ob straneh zastira sosedske poglede z nadstropja, transparentna ograja po dolžini, pa ohranja razgled proti prostranemu polju. Terasa služi tudi kot otroško igrišče, zato je po tleh umetna trava, ki v novih tehnologijah že daje prijeten izgled naravne in je enostavna za čiščenje. Visoke grede bi lahko poimenovali kar vrtno shranjevalno pohištvo, saj na globoke prostorne police z lahkoto pospravimo manjša orodja za vrtnarjenje, gnojila, obutev, preparate proti komarjem ali igrače.

Ali je sivenje znak propadanja lesa?
Če so rastline ves dan obrnjene k soncu, morajo dobro prenašati intenzivnost sončnih žarkov. Lastniki so se odločili za pritlikave iglavce, grmičasto lavando, trave in zelišča. Zaradi vročine, JV lokacija dopušča sprostitev bolj v popoldansko-večernem času, ko se po dnevnih aktivnostih družina zbere skupaj. Ker je bosonoga hoja po žgečkljivi travi nadvse blagodejna, smo pri izhodu na teraso in v kotičku letne kuhinje dodali še toplino podnic. Vsi leseni elementi so izdelani iz impregniranega smrekovega lesa, ki bo sčasoma posivel. Ta proces imenujemo tudi naravna zaščita, s katero se les zavaruje pred UV žarki, toplotnimi spremembami in vlago. Patina je debela od 2 do 3 mm, in čeprav les dobi več različnih odtenkov sive, je to ena izmed najučinkovitejših naravnih zaščit lesene sredice.