Sodobna arhitektura ljudi spodbuja k zemljenju
V pozidanih mestnih okoljih je v ospredju trend vračanja ljudi k naravi. Ker večino svojega časa preživimo znotraj stavb, arhitekturne rešitve prilagajamo bivanju zunaj. Povezovalni člen med hišo in zelenim vrtom je lesena terasa, ki simetrično posnema notranjost. Njena posebnost so skrita lesena senčila, robusten kuhinjski kubus ter pogled vse do Mengeške koče. Zasnovana je tako, da družinske člane in hišnega ljubljenčka povezuje z energijo Zemlje.
Letna kuhinja je zrcalo notranje.
Posebnost zunanje jedilnice in letne kuhinje je prezrcaljena notranjost, saj poznana razporeditev in kvadratura ustvarjata domačnost. Kuhinjski otok iz brušenega betona zagotavlja uporabno in odporno delovno površino s shrambnimi policami, prostorna jedilnica pa mesto za povezovanje z ljudmi, živalmi in naravo. Za odpirajočimi vratci lahko pospravimo opremo za kuhanje, obedovanje ali vrtnarjenje.
Senčila so arhitekturni in funkcionalni element.
Horizontalna drsna senčila so skrita v leseni kuhinjski pregradi, saj zahodna stran nadstreška posnema odprtost panoramske in notranje kuhinjske stene. Dvokrilna senčila lahko po kovinskih tirnicah izvlečemo po potrebi: ob premočnem soncu, vetru, dežju ali ko si zaželimo dodatne zasebnosti. Podeskano streho nadstreška nadgrajuje stekleni pas ob hiši, ki tako kot sončna pergola, skrbi za prepust svetlobe v prostore pritličja. Primer takšne lesene preobrazbe omogoča bivanje zunaj, vse od cvetenja tulipanov do peke kostanjev.
Samooskrba in prizemljitev.
Hiša z nadstreškom v pritličju zaradi zemeljskih barv deluje prizemljeno. Človeško oko odtenke starega kozolca in rjave zemlje zazna kot domače, mehke in nevtralne, zato pomirjujoče in prijetno vpliva na prebivalce. Bosonogi na travi se povezujejo z energijo Zemlje, ko pa k bivanju dodajo še grebenje po zemlji, sklenejo krog. Kratke servisne poti spodbujajo gibanje od visokih gred ali vrtička do krožnika, pridelana zelenjava pa je majhen korak do povečane samooskrbe na vrtovih mest.
