Dedkov paviljon: dediščina, ki ostaja
V deželi Jurija Vege živi družina, ki je s povečanjem članov postala preštevilčna za bivanje v osemkotnem paviljonu starega očeta. V majhnem, urejenem vrtu sredi gručastega naselja pa je prostora zmanjalo tudi za obiskovalce. Zato je ‘mlajša družina’ naredila kuhinjski pult, kupila prenosni žar, napeljala vodo in postavila večjo jedilno mizo. Vključili smo se, ko je senčnik postal premajhen, peka na soncu neprijetna. V dežju pa je bilo potrebno bežati v pretesno uto ali hišo. Stanovalci so potrebovali vrtni nadstrešek, pod katerim se bodo družile vse generacije.
Prvi korak je načrtovanje.
Izdelali smo izvedbene načrte za leseni nadstrešek, razširitev tal in betonske nosilne temelje. Najpomembneje je bilo poiskati rešitev za stari paviljon, ki ga je izdelal dedek. Vsi so se strinjali, da mora ostati. Družinska zapuščina je z novo ureditvijo postala vrtna uta za shranjevanje orodja in drobnih stvari za vrt, saj smo ji poleg estetske nadgradnje, spremenili tudi namembnost. Povečanje tlaka smo izvedli z betonsko ploščo in nanjo položili macesnove podnice, ki se nadaljujejo v male klopce z vrtnimi lučmi. Nad zidanim kuhinjskim pultom smo pritrdili še leseno senčilo, ki poleg zaščite pred močnim zahodnim soncem, zaustavlja tudi poglede, veter in dež.
Še vedno gradimo iz enakega lesa – domačega.
Zdravo drevo, pravilna sečnja, hramba in obdelava so ključni, da do izraza pridejo najboljše lastnosti gradbenega materiala. To so naši predniki še kako dobro vedeli. Leseno konstrukcijo smo izvedli iz smrekovih lepljencev, podeskani opaž in letvice iz masivne smrekovine, barvni izgled pa prilagodili vrtnemu pohištvu in kuhinjskim vratcam. Streho nadstreška smo prekrili s PVC folijo in zaključili z aluminijastimi obrobami, kritino ute pa iz bitumenske zamenjali za pločevinasto. Ker se na vrtu odlično počuti tudi štirinožni prijatelj, je družina bivalni vrt ogradila z nizko ograjo, ki jo bo čez čas obrasla zimzelena pušpanovka.
Vsak leseni izdelek nosi svoje bogastvo.
Spomin na srčnega dedka hrani njegov leseni paviljon. Svetovno znanega slovenskega matematika in naravoslovnega znanstvenika Jurija Vego, si lahko približamo z muzejsko razstavo lesenih modelov škripčevja. Mizarstvo Kos pa z vsako preobrazbo in vgrajenim lesenim izdelkom v zunanje prostore, ustvarja lesarsko dediščino, ki temelji na povezovanju različnih znanj, celostnih rešitvah in izvedbah uporabnih za naročnika. Se tudi pri vas doma najde dragoceni leseni predmet, ki vas spominja na nekoga in v sebi nosi svojo zgodbo?
