V Muzeju Lesarius na Veliki Preski je 8. januarja 2026 potekalo spoznavno srečanje ključnih deležnikov za postavitev koncepta pilotskega projekta Lesena doba 2026–2027. Dogodek je povezal predstavnike treh lokalnih akcijskih skupin (LAS). LAS Srce Slovenije, LAS Zasavje ter LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe in podpornike projekta KTRC Radeče, Center za zunanjo ureditev in Mizarstvo Kos. Namen srečanja je bil vzpostaviti skupno razumevanje, definirati vloge akterjev in začrtati vsebinske poudarke projekta. Spoznavno srečanje za zagon
Povezovanje podjetništva in lokalnega okolja
Udeležence je uvodoma pozdravila Petra Kos, direktorica podjetij Mizarstvo Kos d.o.o. in Center za zunanjo ureditev d.o.o. Poudarila je pomen sodelovanja med gospodarstvom, razvojnimi institucijami in lokalnim okoljem. V nadaljevanju je Jože Kos, idejni vodja projekta Lesena doba ter ustanovitelj Muzeja Lesarius, predstavil primere dobrih praks, kjer se sinergija podjetništva in lokalne skupnosti kaže kot ključen dejavnik trajnostnega razvoja.
Zakaj les in Lesena doba?
Osrednji del srečanja je bila predstavitev idejnega koncepta pilotskega projekta Lesena doba 2026–2027. Projekt izpostavlja potrebo po dvigu dodane vrednosti lesa – ne zgolj kot energenta, temveč kot strateškega materiala z gospodarskim, okoljskim in družbenim potencialom. Čeprav so se udeleženci simbolno greli ob toploti drv, je bil jasen poudarek na iskanju srčike lesa – zdravilnosti, (re)uporabnosti, kakovosti ter vlogi pri povezovanju ljudi iz območij v gozdnatih občinah Slovenije.
-
Zaradi odgovornega gospodarjenja z gozdovi, predvsem z vidika lastnikov gozdov in dolgoročne skrbi za prostor.
-
Zaradi večje rabe lokalnega lesa, tako pri lastnikih gozdov kot pri lesarjih, ki iz masivnega lesa ustvarjajo kakovostne, oblikovane izdelke.
-
Zaradi razvoja lokalne predelave lesa in večjega zavedanja o pomenu vključevanja lesa v javna naročila.
-
Zaradi povezovanja ključnih deležnikov – arhitektov in oblikovalcev, lastnikov gozdov, lesarjev ter kmetov in gostincev. Za razvoj produktov iz lesa na sedmih vsebinskih področjih: dediščina, bivanje, moda, kulinarika, glasba, zdravje, rekreacija.
-
Zaradi skupnega razvoja turističnih produktov, ki temeljijo na lokalnem lesu, znanju in identiteti prostora.
Struktura sodelovanja in naslednji koraki
Tina Vatovec (LAS Srce Slovenije) je predstavila vlogo posameznih akterjev v projektu. V razpravi so udeleženci podprli celovit pristop: analizo stanja, pregled lastništva gozdov, kartiranje gozdno-lesne verige in turističnih ponudnikov, oblikovanje baze deležnikov, tematske posvete, praktične delavnice, prenos dobrih praks, nacionalno konferenco ter promocijo lesa in njegove uporabe. Spoznavno srečanje za zagon
Foto: Špela Pavlič Kos
