Ob Mednarodnem dnevu gozdov je Zavod za gozdove Slovenije organiziral okroglo mizo z naslovom Gozd in ekonomija: spoštovanje in sodelovanje ustvarjata največjo dodano vrednost. Dogodek je pod moderatorskim vodstvom novinarke Marjane Grčman, potekal 20. marca v dvorani GIS v Ljubljani. Osvetlil je dejstvo, da gozd ni le vir surovine, temveč temelj za biogospodarstvo prihodnosti. Razpravo je z glasbeno točko obogatila violinistka Neža Nahtigal na Mother Violin. Gozd in ekonomija
Mednarodni dan gozdov obeležujemo vsako leto 21. marca na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). “Gozdovi so temelj biogospodarstva prihodnosti; les kot obnovljiv vir ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo. Zato moramo gozdove upravljati odgovorno, jih ohranjati zdrave in hkrati pametno izkoriščati njihov potencial,” je uvodoma poudaril generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Gregor Meterc.
Od “dizajniranih drv” k visoki dodani vrednosti
Gost okrogle mize je bil tudi Jože Kos, podjetnik, projektant in ustanovitelj Mizarstva Kos, Centra za zunanjo ureditev ter muzeja Lesarius. Kos je v svojem pogledu kritično izpostavil, da Slovenija še vedno preveč surovine izvozi v tujino, od koder nato uvažamo zdravju neprijazne končne izdelke.
Njegova pot dokazuje nasprotno. Pred 40 leti je začel z balkonskimi ograjami in povezovanjem v združenju Naš vrt ter kreiral razvoj sodobnih trendov na področju lesenih izdelkov za eksterier. Z ustanovitvijo projektivnega biroja in inženiringa Center za zunanjo ureditev je pokazal, da lokalni les (smreka, jelka, macesen) v kombinaciji z dobrim dizajnom prinaša boljšo dodano vrednost.
“V tujino prodajamo surovino, nazaj pa vozimo dizajnirana drva. Pri tem se premalo sprašujemo o vplivu toksičnih materialov na naše zdravje, predvsem mentalno,” je opozoril Kos.
Vstop v turizem skozi dediščino
Za Kosa ekonomika gozda ni le prodaja kubikov lesa, temveč razvoj, ki temelji na sedmih stebrih: dediščina, bivanje, zdravje, kulinarika, šport, moda in glasba. Točka preloma je bila ustanovitev 7-čutnega muzeja Lesarius. Muzej ni le prostor za ogled preteklosti, temveč stičišče sedmih lesarskih poklicev. Kolarji, tesarji, mizarji, sodarji, rezbarji, strugarji in pletarji. Obiskovalce spodbuja k uporabi petih osnovnih čutil, ki jim dodaja še ključna dva: intuicijo in čut za les. Premik v turizem z navdušenjem prevzema mlajša generacija, ki danes vodi družinsko podjetje.
Gozd kot motor regionalnega razvoja
Udeleženci okrogle mize so si bili enotni. Gozd je ključen za regionalni razvoj in zmanjšanje centralizacije. Kos, ki je tudi sam aktiven v lokalni skupnosti, poudarja, da so močni mizarji in tesarji nosilci krajevnega razvoja, društvenega življenja in sponzorstva. Žalosti ga le, da lastniki gozdov doma pogosto še vedno posegajo po plastiki in kovini, namesto da bi uporabili lastno bogastvo.
V razpravi so sodelovali:
- Jože Prah, revirni gozdar ZGS
- Jože Kos, ustanovitelj Mizarstva Kos, Centra za zunanjo ureditev in muzeja Lesarius
- Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije
- Zlatka in Ivan Vivod, najbolj skrbna lastnika gozda 2024
- Gregor Racman, vodja razvoja in prodaje v podjetju Tajfun
- Marija Komatar, Skupnost Herbalist
Prihodnost: Park Sopotja in vetrne orgle
Pogled Jožeta Kosa v prihodnost je usmerjen v izobraževalno in terapevtsko noto gozda. V nastajanju je park Sopotja ob izviru reke Sopote, kjer bo zasajenih 71 avtohtonih drevesnih vrst. Projekt vključuje tudi zdravilni park za zdravljenje z glasbo ter unikatne vetrne orgle. Njegovo sporočilo je jasno. Največja dodana vrednost gozda ne leži v njegovem izkoriščanju, temveč v spoštovanju in sodelovanju med vsemi, ki z gozdom živijo in dihajo.
“Stabilni in odporni gozdovi so predpogoj, da nam lahko nudijo, kar družba od njih pričakuje. Takšne gozdove pa lahko dosežemo le, če z njimi aktivno in načrtno gospodarimo glede na naše strokovne usmeritve,” je poudaril direktor ZGS Gregor Danev.
Foto: ZGS
