Posvet in pogovor na temo Les in kulinarika, se je izvajal v Rokodelskem centru Ribnica pod organizacijo LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, Mizarstvo Kos, LAS Srce Slovenije, LAS Zasavje
Od dediščine preteklosti do vloge lesa v sodobnem gostinstvu

V ponedeljek, 16. novembra 2026, je v Rokodelskem centru Ribnica potekal strokovni posvet z delavnico Les in kulinarika. V okviru projekta Lesena doba ga je organiziral partner LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Zbrane oblikovalce, rokodelce, gostince, podjetnike in predstavnike javnih zavodov sta uvodoma pozdravili Katja Žagar iz Rokodelskega centra Ribnica ter Petra Šolar iz Razvojnega centra Ribnica Kočevje. Slednja je predstavila namen Lesene dobe in vizijo povezovanja celotne lesne verige.

V strokovnem delu je dr. Helena Rožman, muzejska svetnica in etnologinja iz Mestnega muzeja Krško, osvetlila vlogo kulturne dediščine v 21. stoletju. Poudarila je, da imajo izbrani identitetni elementi ogromen potencial za bogatenje našega vsakdanjika. Skozi oblikovanje sodobnih izdelkov pa se hkrati ohranja dragocena vez s preteklostjo in predniki. Zgleden primer so izdelki Suha+, suha roba nove generacije.

Posvet in pogovor na temo Les in kulinarika, se je izvajal v Rokodelskem centru Ribnica pod organizacijo LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, Mizarstvo Kos, LAS Srce Slovenije, LAS Zasavje
Vsakdo ima pravico uporabljati dediščino kot vir informacij in znanja, uživati v njenih vrednotah in prispevati k njeni bogatitvi. ZVKD-1; 4. člen
Estetika, zgodba in higienski standardi v gostinstvu

Kako koncept “gozd na in v krožniku” prenesti v prakso, je predstavila prof. dr. Maja Uran Maravić iz UP Fakultete za turistične študije – Turistica. Izpostavila je, da les v kulinariki ni zgolj uporaben material, temveč nosilec zgodb o lokalni identiteti, naravi in gostoljubju. Premišljena uporaba lokalnih lesenih izdelkov obogati postrežbo hrane, ustvari pristno izkušnjo za gosta ter dviguje dodano vrednost kulinarične ponudbe. Ob tem je opozorila na ključne estetske, funkcionalne in higienske vidike (HACCP), ki jih morajo rokodelci in gostinci upoštevati pri načrtovanju ter vzdrževanju lesene opreme.

Posvet in pogovor na temo Les in kulinarika, se je izvajal v Rokodelskem centru Ribnica pod organizacijo LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, Mizarstvo Kos, LAS Srce Slovenije, LAS Zasavje
Naša konkurenčna prednost je naša identiteta. In razvoj tistega, v čemer smo najboljši. Naša konkurenčna prednost smo mi sami. prof. dr. Maja Uran Maravić
Konstruktiven dialog po metodi svetovne kavarne

V drugem delu srečanja so se udeleženci pod vodstvom Katje Žagar razdelili v skupine in iskali rešitve za konkretne izzive pri uvajanju lesa v gostinstvo. Skozi živahno razpravo in konstruktivno soočanje mnenj so se porodile številne sveže ideje za sodelovanje med rokodelci in ponudniki hrane. Dogodek se je sklenil s kulinaričnim druženjem, kjer so zbrani z gozdom na krožnikih in v njih nazdravili prihodnosti projekta Lesena doba. 

Posvet in pogovor na temo Les in kulinarika, se je izvajal v Rokodelskem centru Ribnica pod organizacijo LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, Mizarstvo Kos, LAS Srce Slovenije, LAS Zasavje
Organizatorke posveta: Petra Šolar in Tina Zajc Zver (LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe) ter Katja Žagar (Rokodelski center Ribnica).

Foto: Špela Pavlič Kos

Logotipi pilotski projekt Lesena doba
Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije in se izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo preko LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe.