V Kongresnem centru Term Snovik je 8. oktobra potekal strokovni posvet Les in zdravje. Pod okriljem projekta Lesena doba je združil vodilne strokovnjake s področja arhitekture, znanosti, gozdarstva in podjetništva. Dogodek je postregel s ključnimi spoznanji o tem, kako raba domačega lesa pomembno prispeva k zmanjšanju izpustov in izboljšanju kakovosti vsakdanjega bivanja.
Ekološka prednost lesa: Zakaj je material prihodnosti?
Uvodoma sta zbrane pozdravila idejni vodja projekta Jože Kos in solastnik Term Snovik Ivan Hribar. Osrednji predavatelj prof. dr. Franc Pohleven (biolog, mikolog in pobudnik razstave Čar lesa) je opozoril na ogromen okoljski odtis klasičnih gradbenih materialov. Proizvodnja jekla, cementa, aluminija in plastike namreč sloni na fosilnih gorivih in povzroča gromozanske izpuste ogljikovega dioksida.
Po Pohlevnovih podatkih proizvodnja enega kubičnega metra plastike sprosti 5 ton CO₂, 1 m3 jekla 17 ton, 1m3 aluminija pa kar 27 ton. V nasprotju s tem drevesa med rastjo vežejo CO₂, ki vgrajen v les ostane varno ujet stoletja. Slovenija ima z več kot štirimi kubičnimi metri prirasta lesa na prebivalca letno največji gozdni potencial v Evropi. Pohleven je izpostavil izjemno trdnost celuloznih vlaken (ki so do sedemkrat močnejša od jeklene žice) in predavanje sklenil z mislijo. »Najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.«
Nevarnosti v bivalnem okolju in pomen preverjanja materialov
Ko razmišljamo o gradnji ali prenovi prostora, se običajno osredotočamo na arhitekturno zasnovo, funkcionalnost, estetiko in stroške. O konkretni sestavi materialov pa se pogosto odločamo šele v poznejših fazah načrtovanja, ko je večina ključnih odločitev že sprejetih. Prav ti premisleki pa lahko pomembno vplivajo na kakovost prostora, naše počutje in zdravje. Arhitektka Petra Marinko (Zavod Non Tox Hub, ambasadorka pobude New European Bauhaus) je opozorila, da naraven ali lesen videz še ne zagotavlja nujno zdravega bivanja. Pri gradnji in opremljanju prepogosto zanemarjamo sestavo lepil, premazov in tekstila.
-
Primeri tveganj: Iverne plošče in MDF lahko zaradi veziv sproščajo formaldehid, ki draži dihala in velja za rakotvorno snov. Vinilne talne obloge pogosto vsebujejo ftalate, nekateri tekstili pa nevarne „večne kemikalije“ (PFAS). Marinkova zato poudarja nujnost preverjanja deklaracij ter izbiro zdravju prijaznih alternativ z nizkimi emisijami.
Lesene konstrukcije kot trajnostna in lahka gradbena rešitev
Arhitekt dr. Bruno Dujič (direktor CBD d.o.o.) je predstavil prednosti lesa v gradbeništvu in izpostavil svojo izkušnjo gradnje počitniške hiše ob morju, kjer se je lesena zgornja etaža izkazala za neprimerljivo udobnejšo. Svoje znanje je predstavljal na evropskih kongresih in svetovnih konferencah o lesenih konstrukcijah. Sodeloval pa je tudi pri zasnovi konstrukcije Natur hotela Snovik.
-
Primeri in statistika: Masivna lesena konstrukcija tehta okoli 50 ton, kar je štiri do šestkrat manj od primerljivih stavb iz klasičnih materialov. Velika prednost lesa je tudi krožno gospodarstvo – primerljiva je prestavitev lesene hiše iz Letuša v Slovenj Gradec. Dujič je poudaril: »S nobenim greenwashingom ne moremo narediti toliko kot z odločitvijo, kateri konstrukcijski material bomo izbrali za gradnjo svojega bivališča.« Ob tem je opozoril, da les zahteva premišljeno projektiranje, zaščito pred vlago in usklajenost inštalacij.
Na pomen kakovostnega načrtovanja in izvedbe opozarjajo tudi primeri, ko so težave v lesenih stavbah pripisali konstrukciji. Čeprav so izvirale iz nepravilno izvedenih inštalacij. Dujič je zato izpostavil pomen vloge odgovornega vodje projekta, ki mora imeti celovit pregled nad projektom. Razumeti mora povezanost različnih strok ter usklajevati delo arhitektov, konstrukterjev, požarnih inženirjev, akustikov in izvajalcev.
Delavnica popeljala udeležence v različne zorne kote
V drugem delu je potekala delavnica, na kateri so udeleženci v skupinah raziskovali različne povezave med lesom, zdravjem in človekovim vsakdanjim življenjem. Razmišljali so o vplivu lesenega okolja na počutje, umirjenost in srčni utrip posameznika. O možnostih uporabe lesa v turizmu ter o njegovi vlogi v učnem procesu. Posebno pozornost so namenili tudi lesu kot učnemu pripomočku, ki lahko pomaga pri prepoznavanju in razumevanju različnih vrst in lastnosti lesa. V okviru teme Les skozi čas pa so raziskovali, kako se človekov odnos do lesa oblikuje skozi osebne izkušnje, spomine in doživetja.
Razprava je odprla tudi širša vprašanja o pomenu lesa za družbo in okolje. Les namreč ponuja možnosti za razvoj zdravih delovnih mest. Pomemben vidik trajnostne rabe lesa je tudi recikliranje in ponovna uporaba lesenih izdelkov. S čimer lahko zmanjšamo količino odpadkov ter učinkoviteje izkoristimo naravne vire.
Delavnico, ki jo je facilitirala mag. Margareta Guček Zakušek, je spodbudila izmenjavo znanj, izkušenj in zamisli. Kako raznolike so možnosti povezovanja lesa z zdravjem, izobraževanjem, turizmom, delom in varovanjem okolja. Prav povezovanje različnih področij, pogledov in ljudi je eno ključnih vodil projekta Lesena doba, ki spodbuja skupno iskanje novih možnosti za odgovorno in ustvarjalno uporabo lesa.
Dogodek je ponudil več kot le strokovne vsebine. Udeležence je spodbudil, da so na les pogledali z različnih zornih kotov. In prepoznali številne možnosti, ki presegajo običajno uporabo. Skozi izmenjavo idej in sodelovanje se je pokazalo, da lahko prav povezovanje različnih znanj in pogledov vodi do novih zamisli. Ter hkrati ustvarja priložnosti za bolj trajnostno prihodnost.
Organizator posveta in delavnice: Mizarstvo Kos d.o.o. ob podpori LAS Srce Slovenije
Tekst: Tina Vatovec, Razvojni center Srca Slovenije
Foto: Špela Pavlič Kos, Mizarstvo Kos
