Les ni le material, je tudi zvok, občutek, izkušnja in prostor za nastanek novih zamisli. Prav povezovanju različnih pogledov in strokovnih področij sta bila namenjena strokovni posvet in soustvarjalna delavnica z naslovom Les in glasba. V prostorih Muzeja Lesarius na Veliki Preski pri Litiji sta potekala v četrtek, 1. oktobra 2026. Dogodek smo v podjetju Mizarstvo Kos organizirali ob podpori LAS Srce Slovenije ter v okviru širšega povezovalnega projekta Lesena doba. Združil je pestro zasedbo udeležencev, od arhitektov, glasbenikov, mizarjev, pedagogov, terapevtov, strojnikov, razvojnikov, ustvarjalcev. Do podjetnikov ter regionalnih odločevalcev, ki v lesu prepoznavajo potencial za razvoj novih zgodb, trajnostnih produktov in celostnih doživetij.
Povezovanje ustvarjalnih vizij
Uvodni pozdrav je zbranim namenila gostiteljica Petra Kos, direktorica Mizarstva Kos in Centra za zunanjo ureditev, ki se je zbranim zahvalila za njihov čas ter jih pozvala k spoznavanju in mreženju. V nadaljevanju je idejni vodja projekta Lesena doba in vizionar Jože Kos predstavil dotedanjo pot ter usmeritve projekta, ki temeljijo na sedmih razvojnih stebrih. Eden izmed ključnih stebrov je prav glasba, ki je predstavljala rdečo nit tokratnega srečanja. Za dinamiko dogodka in povezovanje ustvarjalnih vizij v konkretne korake, je kot facilitatorka poskrbela mag. Margareta Guček Zakošek.
Glasba kot starodavno zdravilo
Posvet nas je navdal z globokim razmišljanjem, da je bila glasba zdravilo, še preden je postala umetnost in znanost, kar je poudarila izr. prof. dr. Albinca Pesek. V kratki terapevtski glasbeni improvizaciji nas je sprostila z zvoki pojočih posod. Predstavila je prakse iz Mezopotamije, starega Egipta in Kitajske, kjer so pet glasbenih tonov povezovali s petimi naravnimi elementi. Slišali smo, da se rastline odzivajo na zvok ter si ogledali, kako lahko ob stiku z drevesom banjanovcem nastane prava glasbena mojstrovina. Različni poskusi nakazujejo, da se rastline na določene vrste zvoka in glasbe odzivajo različno, kar odpira zanimiva vprašanja o njihovem odnosu do okolja ter o novih možnostih zvočnega povezovanja z naravo. Spoznali smo tudi učinke Solfeggio frekvenc, pri čemer denimo 528 Hz velja za »frekvenco ljubezni in notranje preobrazbe«.
Dotaknila se je tudi knjige Sporočilo vode, v kateri je japonski raziskovalec Masaru Emoto raziskoval kako voda reagira na različne besede, misli in glasbo. V svojih poskusih je zamrzoval vodne kapljice, ki jih je pred tem izpostavljal različnim besedam in glasbi, ter fotografiral nastale ledene kristale. Po njegovih interpretacijah so ob spodbudnih besedah in glasbi nastajali bolj pravilni in simetrični kristali, medtem ko naj bi žaljive besede in agresivna glasba povzročale drugačne, nepravilnejše oblike. Kot je izpostavila Pesek, je človekovo telo v veliki meri sestavljeno iz vode, zato je spodbudila k razmisleku o tem, kakšnim besedam, zvokom in glasbi smo vsakodnevno izpostavljeni ter kako ti vplivajo na naše doživljanje in počutje.
Kozmične zakonitosti zvoka in glasbe
Praktičnim vidikom se je posvetil Vlado Nunčič, ki je izhajal iz bogate lastne izkušnje izdelovanja lesenih inštrumentov. Je mojster izdelave historičnih glasbil in edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Pojasnil je matematična dognanja Pitagore o glasbenih sozvočjih. Z zbranimi je delil izračun letnega tona Zemlje (Cis, 136 Hz) in dnevnega tona Zemlje (G, 194,18 Hz) ter nazorno predstavil, kako različne frekvence vplivajo na človekovo počutje ter na naša energijska središča. V svojem razmišljanju je Nunčič odprl tudi širši pogled na zvok in naravo. Opozoril je na naravne ritme, ki jim sledijo rastline, živali in človek, ter na to, kako močno je bilo življenje nekoč uglašeno z ritmom sonca. Danes z umetnim podaljševanjem dneva in sodobnim načinom življenja rušimo naravne ritme in ravnovesje, ki pomembno zaznamujejo naš način življenja.
Posebej je izpostavil pomen tišine, ki v vse bolj hrupnem okolju pogosto postaja prava redkost. Promet, mesta, tehnologija in stalna prisotnost glasbe in drugih zvokov ustvarjajo zvočno kuliso, ki se je pogosto niti ne zavedamo. Prav zato je pomembno, da si znamo zavestno vzeti čas za tišino, poslušanje in stik s samim seboj. Tišina je namreč prostor, v katerem človek ponovno zasliši sebe.
Drugi del dogodka je bil namenjen soustvarjalni delavnici. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine ter skozi metodo svetovne kavarne iskali povezave med lesom in glasbo. Nastale so zanimive ideje, od novih pogledov na lesene instrumente in lesene orgle do zamisli o širšem lokalnem produktu, ki bi povezoval les in glasbo. Prav takšni rezultati potrjujejo namen projekta Lesena doba. Povezovati različna znanja, izkušnje in ljudi ter skupaj iskati nove možnosti za uporabo lesa.
Okušanje zvoka narave in kulinarično razvajanje
Dogodek ni bil le strokovne narave, bil je močno izkustven. Zapeli smo, slišali smo navdihujoče besede in spoštljivo tišino. Slišali smo sebe in eden drugega. Prostor so napolnili zveni monokorda, pojočih posod, lajne in opreklja, ugotovili pa smo celo, da znajo peti tudi drevesa. Za popolno čutno izkušnjo je poskrbela gostilna Domačih okusov Pr’Čop, ki nas je razvajala z domiselnimi gozdnimi in drevesnimi okusi.
Izjemen pečat so delavnici dodali udeleženci in predavatelji, ki so ob koncu delili svoje vtise:
Tina Vatovec, Razvojni center Srca Slovenije (LAS Srce Slovenije): Prva delavnica projekta Lesena doba je potrdila, da povezovanje različnih znanj in pogledov prinaša nove ideje in možnosti za razvoj. Želeli smo ustvariti prostor za odprt pogovor, izmenjavo izkušenj in predvsem soustvarjanje, kar nam je na delavnici Les in glasba tudi uspelo. Veseli me, da so udeleženci razmišljali izven okvirjev in prišli do zanimivih zamisli, ki nam bodo koristile pri prihodnjih snovanjih in nadaljnjem razvoju projekta. Sicer pa se me je najbolj dotaknila misel Vlada, ki je rekel, da smo iz vseh strani izpostavljeni različnemu hrupu, ki se ga sploh ne zavedamo in da moramo preživeti več časa v tišini, da se slišimo in bolje povežemo sami s sabo.
Milan Milojković, muzikolog (SRB): Najbolj me je impresioniral ambient in konstruktivni »brainstorming« z ljudmi iz različnih strok. Omenil je, da tovrstno razmišljanje prinaša odlične ideje za implementacijo, ne nujno samo v tem projektu, temveč tudi širše, v drugih oblikah.
Peter Ogorelec, inženir arhitekture in urbanist: Tole kar se tukaj zdajle dogaja na tej planini pod Kumom, je nekaj enkratnega. Skoraj bi rekel da je lahko neverjetno sanjsko. Ne bi si mogel zamislit bolj zanimive lokacije, z bolj zanimivim programom. To bo čudovit spomenik v Sloveniji.
Petra Šolar, LAS Po poteh dediščine, Razvojni center Ribnica – Kočevje: Na posvetu se je odprlo dosti novih vidikov spoznavanja pomena glasbe oziroma zvoka v vsakdanjem življenju, da mogoče niti nismo bili do tega posveta ozaveščeni o tem, kje vse so zvoki in zakaj vse so pomembni. In da bomo zdaj definitivno gledali na svet z drugačnimi očmi pa bili malo bolj pozorni tudi, kateri zvoki nas obdajajo v življenju, če hočemo doseči kakršnokoli razpoloženje zavestno.
Tina Trdin, Društvo Lojtra: Najbolj me je navdušil raznolik profil ljudi. Zaradi tega gremo lahko malo izven mehurčka. Druga stvar pa, da zmeraj, ko slišiš te odlične ideje, ki jih drugi ustvarjajo ali pa ko grejo skozi njih in se ustvarjajo, tudi sam dobiš inspiracijo za stvari v svojem lokalnem okolju, kjer ustvarjaš.
Eva Dobravec Šraj, pedagoginja: Prišla sem, ker me je nagovoril naslov, les, glasba. Ukvarjam se z glasbo, petjem in igranjem, z lesom pa delam kot tehnična učiteljica v šoli, in sem hotela ta dva medija združit. Les in glasba sta zelo terapevtska in vsestranska. Dobila sem več kot sem pričakovala, predvsem zaradi odprtih ljudi z res ogromno idejami, znanjem, … S takim širokim razmišljanjem glede vsega.
Tina Zajc Zver, LAS Po poteh dediščine: Bi še kar malo teh zvokov, ker so res pomirjujoči. Nimamo velikokrat priložnosti doživeti teh umirjenih tonov, ko si sam s sabo in samo doživljaš občutke.
Margareta Guček Zakošek, facilitatorka in poslovna coachinja: Kar me je pa res navdušilo je ta neomejen prostor v povezavi tako s projektom Vetrne orgle in leseno dobo. Ideja, ki je bila navržena na začetku je dejansko potem izniknila iz skupin, kako je lahko ta projekt v bistvu neka nedovršena kreacija, ki ves čas nastaja. Bodisi izpod rok otrok, mojstrov, rokodelcev … In je to neka neskončnost, ki daje bistveno več kot samo nek stolp ali pa ime Vetrne orgle.
Jože Kos, idejni vodja projekta Lesena doba: Tisto kar me je v četrtek najbolj fasciniralo je študija, ki jo je pokazala Albinca, kako vpliva pozitivno ali pa negativno mišljenje na strukturo vode. In človek je narejen iz 70% vode. Druga stvar pa so nizke frekvence, s katerimi bomo zdravili v lesenih vetrnih orglah. Razmišljali smo kako bi naredili lokalno študijo z orglami in merili odzive telesa na te frekvence. Tretja neverjetna stvar so bila pojoča drevesa. Ključno na posvetu in delavnicah je bilo to, da smo ugotovili, da se človek čedalje težje umirja in da je glasba, z določenimi frekvencami, odgovor na to.
Foto: Špela Pavlič Kos
