Letošnji 7. dan slovenskega lesarstva, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Dom, je postregel s ključnimi usmeritvami za prihodnost panoge. Dogodek, ki so ga organizirali SPIRIT Slovenija, javna agencija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Gospodarska in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je v ospredje postavil medgeneracijski prenos lastništva, digitalno transformacijo ter nujnost dviga dodane vrednosti.

Letošnji 7. dan slovenskega lesarstva, ki je potekal 12. marca 2026 na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Dom, je postregel s ključnimi usmeritvami za prihodnost panoge. Dogodek, ki so ga organizirali javna agencija SPIRIT Slovenija, MGTŠ ter Gospodarska in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je v ospredje postavil medgeneracijski prenos lastništva, digitalno transformacijo ter nujnost dviga dodane vrednosti. Dan lesarstva sta z uvodnimi nagovori odprla mag. Dejan Židan, državni sekretar na MGTŠ ter Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija. Svoje spodbudne besede sta namenila obrtnikom, podjetnikom, raziskovalcem, arhitektom, študentom in predstavnikom izobraževalnih ustanov. dan slovenskega lesarstva

Program je povezoval televizijski in radijski voditelj, Boštjan Romih, kot aktivna udeleženka osrednje razprave pa je svoje izkušnje in poglede delila Petra Kos, direktorica Mizarstva Kos.

Letošnji 7. dan slovenskega lesarstva, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Dom, je postregel s ključnimi usmeritvami za prihodnost panoge. Dogodek, ki so ga organizirali SPIRIT Slovenija, javna agencija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Gospodarska in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je v ospredje postavil medgeneracijski prenos lastništva, digitalno transformacijo ter nujnost dviga dodane vrednosti.
Panelno razpravo je vodila prof. dr. Tjaša Redek, sodelovali so: Luka Stepan (Sito d.o.o.), Nejc Jezeršek (Mizarstvo Jezeršek d.o.o.), Petra Kos (Mizarstvo Kos d.o.o.) in Aleš Pevc (Tehnološki park Ljubljana).
Agilnost kot odgovor na tržne spremembe 

V razpravi z naslovom »Slovenska lesno-predelovalna industrija: stanje danes, priložnosti jutri« je Petra Kos izpostavila pomen prilagodljivosti. Kot predstavnica mikro podjetja s 35-letno tradicijo je poudarila, da je ključ do visoke tržne odpornosti v fleksibilnosti in hitri odzivnosti na spremembe.

“V treh desetletjih smo prehodili pot od izdelave balkonskih ograj do visoke specializacije za celostno urejanje zunanjih prostorov,” je pojasnila Kosova.

Digitalizacija in “AIzacija” poslovnih procesov

Nova generacija v slovenski lesni sektor prinaša svež veter in trajnostne poslovne pristope. Razprave so potrdile, da mladi prevzemniki v podjetja uvajajo:

  • Višjo stopnjo digitalizacije in tehnoloških izboljšav.
  • Umetno inteligenco (AIzacija) za optimizacijo poslovnih in proizvodnih procesov.
  • Trajnostne usmeritve, ki neposredno vplivajo na rast dodane vrednosti in konkurenčnosti.
Človeški kapital in prenos znanja 

Kljub tehnološkemu napredku ostajajo največji izziv kadri. Petra Kos verjame v sinergijo: združevanje »stare modrosti« izkušenih mojstrov z mladostnim tehnološkim znanjem. V Mizarstvu Kos aktivno skrbijo za promocijo poklica prek zasebnega muzeja Lesarius, kjer lesarstvo na inovativno-pedagoški način približujejo novim generacijam.

Dogodek je potrdil, da morajo lesna podjetja razmišljati inovativno in razvijati visoko kakovostne produkte, ki rešujejo konkretne potrebe kupcev. Le s prepletom bogate tradicije in sodobnih tehnoloških rešitev, lahko slovenska lesna industrija ohrani svojo vitalnost in še naprej dviguje dodano vrednost na trgu.

Foto: Špela Pavlič Kos, Mizarstvo Kos

Letošnji 7. dan slovenskega lesarstva, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Dom, je postregel s ključnimi usmeritvami za prihodnost panoge. Dogodek, ki so ga organizirali SPIRIT Slovenija, javna agencija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Gospodarska in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je v ospredje postavil medgeneracijski prenos lastništva, digitalno transformacijo ter nujnost dviga dodane vrednosti.