Biofilni nadstrešek povečuje povezanost z naravo
Biofilno oblikovanje ni le trend, postaja sodoben način življenja, ki krepi zdravo, dobro počutje. In prav razumevanje prirojene človekove povezanosti z naravo je spodbudilo cilj prenove na obrobju Ljubljane. Projektna naloga je dom povezala z zunanjim prostorom na način, ki članom družine in psu omogoča, da v vseh letnih časih koristijo možnosti vrta ali terase. Izbor masivnega lesa vnaša ničogljični vpliv ter okolje osvobojuje toksinov. Leseno osrčje je obdano s pomičnimi senčili in macesnovimi podnicami, ki prinašajo toplino naravnega materiala in prijeten občutek pod nogami. Biofilni nadstrešek povečuje povezanost
Celostna ureditev zunanjega prostora
Projektna naloga je iskala uravnoteženost med arhitekturno zasnovo in naravno krajino ter prinesla ureditev v treh conah. Namesto ograje je južna terasa dobila visoka lesena korita. Ta služijo kot shrambne omarice ter prostor za rast trajnic in zelišč, ki jih mama uporablja pri kuhi. Preureditev severnega vrta v hribini, kjer so združeni vkopani nadstrešek iz smrekovega lesa, pergola s pomičnimi senčili in macesnova talna obloga. Zavetje hišnega portala z vrtno lopo in klopcama je idealni kotiček, ki nudi poletni hlad dvo ali štirinožnim bitjem.
Zaledje hiše povezuje portal, pročelje pa korita
Lesena korita so hišni pozdrav, sodobna nadgradnja balkonske ograje. Poleg varnosti v nadstropju, nudijo prostor za ozelenitev terase in naravno zaščito pred pregrevanjem. V leseni portalni nosilec za hišo, ki poteka od zadnjega vhoda do lope, je integriran strešni odtok. Njegova naloga je preusmerjanje meteorne vode v zbiralnik deževnice – »štirno«. Z macesnom olepšan vodnjak pa se lahko spremeni tudi v odlagalni pult, ko oče žari na odprtem kaminu.
»Srečevalnik« k sebi in bližnjim
Smrekova konstrukcija nadstreška zagotavlja zavetje pred vremenskimi vplivi, odprtost pa omogoča zlitje s krajino v brežini. Na daljši betonski zidec so vpete tračnice za pomična senčila, zidec krajše stranice pa služi podpori za dodatna sedišča. Vloga pomičnih senčil je prilagajanje svetlobe in prezračevanje, kar prispeva k naravni mikroklimi prostora. Nadstrešek se naravno podaljšuje v pergolo, ki s svojo konstrukcijo ustvarja igro svetlobe in senc. V prihodnje jo bo obrasla vzpenjavka Actinidia deliciosa Atlas (kivi), saj bo poskrbela za dodatno senčenje ter še tesnejšo povezavo z vrtom. Načrtovana preureditev je prinesla tudi spremembo lokacije starega paviljona. Z večjo in višjo oddaljitvijo nadstreška od hiše ter pomikom na zahodno lego so stanovalci pridobili celodnevno osončenost ter ozelenjene razglede proti vzhodnemu delu vrta. Tu mogočna drevesa – hrast, češnje, bezeg in celo ginko – ustvarjajo pravljično kuliso za srečevanja s samim seboj.
Afiniteta do narave je zapisana v naših genih
Povezanost z naravo ne nastane samo s tem, da se povežete z okoljem, v katerem bivate ter da svojo notranjost raztegnete na vrt ali teraso. Izvira tudi iz materialov, s katerimi se obdate. Masivni les je eden od gradnikov, s katerim ustvarjamo bolj zdrava grajena okolja. Kljub nepopolnostim, si želimo vse več naravnega, saj ocenjujemo, da to odtehta s prednostmi. Trajnostno naravnan naročnik je stari hrast, ki je nekoč stal ob paviljonu, s ponovno uporabo preobrazil v omizje okoli katerega se zbira družba. S takim pristopom pri oblikovanju zunanjega prostora ne le ohranja naravne vire, temveč jih tudi spoštljivo vključuje v vsakdanje življenje, kar krepi harmonično sožitje med človekom in naravo.
Kako je sprememba lokacije in izgradnje nadstreška vplivala na družino?
“Lahko rečem, da sem bila ob prošnji za plačilo 50 eur ob začetku našega dogovarjanja precej skeptična, a sem se vseeno prepustila intuiciji. Po številnih izkušnjah z raznovrstnimi adaptacijami lahko mirne vesti prisežem, da še nikoli izvedba ni bila tako hitra, natančna in brez stresa. Kot pravljica. Gospod Kos je v bistvu neprecenljiv, hvala tudi celotni njegovi ekipi. Glede same izvedbe pa … Po petnajstih letih bivanja v tej hiši, se na vrtu počutim kot na počitnicah.“
Ksenja, Ljubljana
