{"id":37969,"date":"2026-10-19T11:25:07","date_gmt":"2026-10-19T11:25:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.mizarstvo-kos.si\/?p=37969"},"modified":"2026-10-19T11:26:39","modified_gmt":"2026-10-19T11:26:39","slug":"lesena-doba-les-kot-pot-do-bolj-zdravega-bivanja-in-manjse-obremenitve-okolja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.mizarstvo-kos.si\/sl\/dogodek\/lesena-doba-les-kot-pot-do-bolj-zdravega-bivanja-in-manjse-obremenitve-okolja\/","title":{"rendered":"Lesena doba: Les kot pot do bolj zdravega bivanja in manj\u0161e obremenitve okolja"},"content":{"rendered":"

V Kongresnem centru Term Snovik je 8. oktobra potekal strokovni posvet Les in zdravje<\/b>. Pod okriljem projekta Lesena doba<\/b> je zdru\u017eil vodilne strokovnjake s podro\u010dja arhitekture, znanosti, gozdarstva in podjetni\u0161tva. Dogodek je postregel s klju\u010dnimi spoznanji o tem, kako raba doma\u010dega lesa pomembno prispeva k zmanj\u0161anju izpustov in izbolj\u0161anju kakovosti vsakdanjega bivanja.<\/p>\n

Ekolo\u0161ka prednost lesa: Zakaj je material prihodnosti?<\/strong><\/span><\/h5>\n

Uvodoma sta zbrane pozdravila idejni vodja projekta Jo\u017ee Kos<\/b> in solastnik Term Snovik Ivan Hribar<\/b>. Osrednji predavatelj prof. dr. Franc Pohleven<\/b> (biolog, mikolog in pobudnik razstave \u010car lesa<\/i>) je opozoril na ogromen okoljski odtis klasi\u010dnih gradbenih materialov. Proizvodnja jekla, cementa, aluminija in plastike namre\u010d sloni na fosilnih gorivih in povzro\u010da gromozanske izpuste ogljikovega dioksida.<\/p>\n

Po Pohlevnovih podatkih proizvodnja enega kubi\u010dnega metra<\/strong> plastike<\/b> sprosti 5 ton CO\u2082<\/b>, 1 m3<\/span>\u00a0jekla 17 ton<\/b>, 1m3 <\/span>aluminija pa kar 27 ton<\/b>. V nasprotju s tem drevesa med rastjo ve\u017eejo CO\u2082, ki vgrajen v les ostane varno ujet stoletja. Slovenija ima z ve\u010d kot \u0161tirimi kubi\u010dnimi metri prirasta lesa na prebivalca letno<\/b> najve\u010dji gozdni potencial v Evropi. Pohleven je izpostavil izjemno trdnost celuloznih vlaken (ki so do sedemkrat mo\u010dnej\u0161a od jeklene \u017eice) in predavanje sklenil z mislijo. \u00bbNajbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.\u00ab<\/i><\/p>\n<\/div>

\"Les<\/a><\/div><\/div>
\"Les<\/a><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div>
\"Les<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
Nevarnosti v bivalnem okolju in pomen preverjanja materialov<\/span><\/strong><\/h5>\n

Ko razmi\u0161ljamo o gradnji ali prenovi prostora, se obi\u010dajno osredoto\u010damo na arhitekturno zasnovo, funkcionalnost, estetiko in stro\u0161ke. O konkretni sestavi materialov pa se pogosto odlo\u010damo \u0161ele v poznej\u0161ih fazah na\u010drtovanja, ko je ve\u010dina klju\u010dnih odlo\u010ditev \u017ee sprejetih. Prav ti premisleki pa lahko pomembno vplivajo na kakovost prostora, na\u0161e po\u010dutje in zdravje. Arhitektka Petra Marinko<\/b> (Zavod Non Tox Hub, ambasadorka pobude New European Bauhaus<\/i>) je opozorila, da naraven ali lesen videz \u0161e ne zagotavlja nujno zdravega bivanja. Pri gradnji in opremljanju prepogosto zanemarjamo sestavo lepil, premazov in tekstila.<\/p>\n