Les ni le material, je tudi zvok, ob\u010dutek, izku\u0161nja in prostor za nastanek novih zamisli. Prav povezovanju razli\u010dnih pogledov in strokovnih podro\u010dij sta bila namenjena strokovni posvet in soustvarjalna delavnica z naslovom Les in glasba. <\/strong>V prostorih Muzeja Lesarius na Veliki Preski pri Litiji sta potekala v \u010detrtek, 1. oktobra 2026. Dogodek smo v podjetju Mizarstvo Kos<\/strong> organizirali ob podpori LAS Srce Slovenije<\/strong> ter v okviru \u0161ir\u0161ega povezovalnega projekta Lesena doba. <\/strong>Zdru\u017eil je pestro zasedbo udele\u017eencev, od arhitektov, glasbenikov, mizarjev, pedagogov, terapevtov, strojnikov, razvojnikov, ustvarjalcev. Do podjetnikov ter regionalnih odlo\u010devalcev, ki v lesu prepoznavajo potencial za razvoj novih zgodb, trajnostnih produktov in celostnih do\u017eivetij.<\/p>\n Uvodni pozdrav je zbranim namenila gostiteljica Petra Kos<\/strong>, direktorica Mizarstva Kos in Centra za zunanjo ureditev, ki se je zbranim zahvalila za njihov \u010das ter jih pozvala k spoznavanju in mre\u017eenju. V nadaljevanju je idejni vodja projekta Lesena doba<\/em> in vizionar Jo\u017ee Kos<\/strong> predstavil dotedanjo pot ter usmeritve projekta, ki temeljijo na sedmih razvojnih stebrih<\/strong>. Eden izmed klju\u010dnih stebrov je prav glasba<\/em>, ki je predstavljala rde\u010do nit tokratnega sre\u010danja. Za dinamiko dogodka in povezovanje ustvarjalnih vizij v konkretne korake, je kot facilitatorka poskrbela mag. Margareta Gu\u010dek Zako\u0161ek<\/strong>.<\/p>\n<\/div> Posvet nas je navdal z globokim razmi\u0161ljanjem, da je bila glasba zdravilo, \u0161e preden je postala umetnost in znanost, kar je poudarila izr. prof. dr. Albinca Pesek<\/strong>. V kratki terapevtski glasbeni improvizaciji nas je sprostila z zvoki pojo\u010dih posod. Predstavila je prakse iz Mezopotamije, starega Egipta in Kitajske, kjer so pet glasbenih tonov povezovali s petimi naravnimi elementi. Sli\u0161ali smo, da se rastline odzivajo na zvok ter si ogledali, kako lahko ob stiku z drevesom banjanovcem nastane prava glasbena mojstrovina. Razli\u010dni poskusi nakazujejo, da se rastline na dolo\u010dene vrste zvoka in glasbe odzivajo razli\u010dno, kar odpira zanimiva vpra\u0161anja o njihovem odnosu do okolja ter o novih mo\u017enostih zvo\u010dnega povezovanja z naravo. Spoznali smo tudi u\u010dinke Solfeggio frekvenc, pri \u010demer denimo 528 Hz velja za \u00bbfrekvenco ljubezni in notranje preobrazbe\u00ab.<\/p>\n Dotaknila se je tudi knjige Sporo\u010dilo vode<\/em>, v kateri je japonski raziskovalec Masaru Emoto <\/em>raziskoval kako voda reagira na razli\u010dne besede, misli in glasbo. V svojih poskusih je zamrzoval vodne kapljice, ki jih je pred tem izpostavljal razli\u010dnim besedam in glasbi, ter fotografiral nastale ledene kristale. Po njegovih interpretacijah so ob spodbudnih besedah in glasbi nastajali bolj pravilni in simetri\u010dni kristali, medtem ko naj bi \u017ealjive besede in agresivna glasba povzro\u010dale druga\u010dne, nepravilnej\u0161e oblike.\u00a0Kot je izpostavila Pesek, je \u010dlovekovo telo v veliki meri sestavljeno iz vode, zato je spodbudila k razmisleku o tem, kak\u0161nim besedam, zvokom in glasbi smo vsakodnevno izpostavljeni ter kako ti vplivajo na na\u0161e do\u017eivljanje in po\u010dutje.<\/p>\n Prakti\u010dnim vidikom se je posvetil Vlado Nun\u010di\u010d<\/strong>, ki je izhajal iz bogate lastne izku\u0161nje izdelovanja lesenih in\u0161trumentov. Je mojster izdelave histori\u010dnih glasbil in edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Pojasnil je matemati\u010dna dognanja Pitagore o glasbenih sozvo\u010djih. Z zbranimi je delil izra\u010dun letnega tona Zemlje (Cis, 136 Hz) in dnevnega tona Zemlje (G, 194,18 Hz) ter nazorno predstavil, kako razli\u010dne frekvence vplivajo na \u010dlovekovo po\u010dutje ter na na\u0161a energijska sredi\u0161\u010da. V svojem razmi\u0161ljanju je Nun\u010di\u010d odprl tudi \u0161ir\u0161i pogled na zvok in naravo. Opozoril je na naravne ritme, ki jim sledijo rastline, \u017eivali in \u010dlovek, ter na to, kako mo\u010dno je bilo \u017eivljenje neko\u010d ugla\u0161eno z ritmom sonca. Danes z umetnim podalj\u0161evanjem dneva in sodobnim na\u010dinom \u017eivljenja ru\u0161imo naravne ritme in ravnovesje, ki pomembno zaznamujejo na\u0161 na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n Posebej je izpostavil pomen ti\u0161ine, ki v vse bolj hrupnem okolju pogosto postaja prava redkost. Promet, mesta, tehnologija in stalna prisotnost glasbe in drugih zvokov ustvarjajo zvo\u010dno kuliso, ki se je pogosto niti ne zavedamo. Prav zato je pomembno, da si znamo zavestno vzeti \u010das za ti\u0161ino, poslu\u0161anje in stik s samim seboj. Ti\u0161ina je namre\u010d prostor, v katerem \u010dlovek ponovno zasli\u0161i sebe.<\/p>\n<\/div> Drugi del dogodka je bil namenjen soustvarjalni delavnici. Udele\u017eenci so se razdelili v \u0161tiri skupine ter skozi metodo svetovne kavarne iskali povezave med lesom in glasbo. Nastale so zanimive ideje, od novih pogledov na lesene instrumente in lesene orgle do zamisli o \u0161ir\u0161em lokalnem produktu, ki bi povezoval les in glasbo. Prav tak\u0161ni rezultati potrjujejo namen projekta Lesena doba. Povezovati razli\u010dna znanja, izku\u0161nje in ljudi ter skupaj iskati nove mo\u017enosti za uporabo lesa.<\/p>\n Dogodek ni bil le strokovne narave, bil je mo\u010dno izkustven. Zapeli smo, sli\u0161ali smo navdihujo\u010de besede in spo\u0161tljivo ti\u0161ino. Sli\u0161ali smo sebe in eden drugega. Prostor so napolnili zveni monokorda, pojo\u010dih posod, lajne in opreklja, ugotovili pa smo celo, da znajo peti tudi drevesa. Za popolno \u010dutno izku\u0161njo je poskrbela gostilna Doma\u010dih okusov Pr’\u010cop<\/strong>, ki nas je razvajala z domiselnimi gozdnimi in drevesnimi okusi.<\/p>\n Tina Vatovec, Razvojni center Srca Slovenije (LAS Srce Slovenije):<\/strong> Prva delavnica projekta Lesena doba je potrdila, da povezovanje razli\u010dnih znanj in pogledov prina\u0161a nove ideje in mo\u017enosti za razvoj. \u017deleli smo ustvariti prostor za odprt pogovor, izmenjavo izku\u0161enj in predvsem soustvarjanje, kar nam je na delavnici Les in glasba<\/em> tudi uspelo. Veseli me, da so udele\u017eenci razmi\u0161ljali izven okvirjev in pri\u0161li do zanimivih zamisli, ki nam bodo koristile pri prihodnjih snovanjih in nadaljnjem razvoju projekta. Sicer pa se me je najbolj dotaknila misel Vlada, ki je rekel, da smo iz vseh strani izpostavljeni razli\u010dnemu hrupu, ki se ga sploh ne zavedamo in da moramo pre\u017eiveti ve\u010d \u010dasa v ti\u0161ini, da se sli\u0161imo in bolje pove\u017eemo sami s sabo.<\/p>\n Milan Milojkovi\u0107, muzikolog (SRB):<\/strong> Najbolj me je impresioniral ambient in konstruktivni \u00bbbrainstorming\u00ab z ljudmi iz razli\u010dnih strok<\/span>. Omenil je, da tovrstno razmi\u0161ljanje prina\u0161a odli\u010dne ideje za implementacijo, ne nujno samo v tem projektu, temve\u010d tudi \u0161ir\u0161e, v drugih oblikah.\u00a0<\/span><\/p>\n Peter Ogorelec, in\u017eenir arhitekture in urbanist:<\/strong> Tole kar se tukaj zdajle dogaja na tej planini pod Kumom, je nekaj enkratnega. <\/span>Skoraj bi rekel da je lahko neverjetno sanjsko. <\/span>Ne bi si mogel zamislit bolj zanimive lokacije, z bolj zanimivim programom. <\/span>To bo \u010dudovit spomenik v Sloveniji.<\/span><\/p>\n Petra \u0160olar,<\/b> LAS Po poteh dedi\u0161\u010dine, Razvojni center Ribnica – Ko\u010devje<\/strong><\/span>: <\/strong>Na posvetu se je odprlo dosti novih vidikov spoznavanja pomena glasbe oziroma zvoka v vsakdanjem \u017eivljenju, da mogo\u010de niti nismo bili do tega posveta ozave\u0161\u010deni o tem, kje vse so zvoki in zakaj vse so pomembni. In da bomo zdaj definitivno gledali na svet z druga\u010dnimi o\u010dmi pa bili malo bolj pozorni tudi, kateri zvoki nas obdajajo v \u017eivljenju, \u010de ho\u010demo dose\u010di kakr\u0161nokoli razpolo\u017eenje zavestno.<\/p>\n Tina Trdin, Dru\u0161tvo Lojtra:<\/strong> Najbolj me je navdu\u0161il raznolik profil ljudi. Zaradi tega gremo lahko malo izven mehur\u010dka. <\/span>Druga stvar pa, da zmeraj, ko sli\u0161i\u0161 te odli\u010dne ideje, ki jih drugi ustvarjajo ali pa ko grejo skozi njih in se ustvarjajo, tudi sam dobi\u0161 inspiracijo za stvari v svojem lokalnem okolju, kjer ustvarja\u0161.<\/span><\/p>\n Eva Dobravec \u0160raj, pedagoginja:<\/strong> Pri\u0161la sem, ker me je nagovoril naslov, les, glasba. Ukvarjam se z glasbo, petjem in igranjem, z lesom pa delam kot tehni\u010dna u\u010diteljica v \u0161oli, in sem hotela ta dva medija zdru\u017eit. Les in glasba sta zelo terapevtska in vsestranska. D<\/span>obila sem ve\u010d kot sem pri\u010dakovala, predvsem zaradi odprtih ljudi z res ogromno idejami, znanjem, … S takim \u0161irokim razmi\u0161ljanjem glede vsega.<\/span><\/p>\n Tina Zajc Zver, LAS Po poteh dedi\u0161\u010dine:<\/strong> Bi \u0161e kar malo teh zvokov, ker so res pomirjujo\u010di. Nimamo velikokrat prilo\u017enosti do\u017eiveti teh umirjenih tonov, ko si sam s sabo in samo do\u017eivlja\u0161 ob\u010dutke<\/span>.<\/span><\/p>\n Margareta Gu\u010dek Zako\u0161ek, facilitatorka in poslovna coachinja:<\/strong> \u00a0Kar me je pa res navdu\u0161ilo je ta neomejen prostor v povezavi tako s projektom Vetrne orgle in leseno dobo. Ideja, ki je bila navr\u017eena na za\u010detku je dejansko potem izniknila iz skupin, kako je lahko ta projekt v bistvu neka nedovr\u0161ena kreacija, ki ves \u010das nastaja. Bodisi izpod rok otrok, mojstrov, rokodelcev … In je to neka neskon\u010dnost, ki daje bistveno ve\u010d kot samo nek stolp ali pa ime Vetrne orgle.<\/p>\n Jo\u017ee Kos, idejni vodja projekta Lesena doba:<\/strong> Tisto kar me je v \u010detrtek najbolj fasciniralo je \u0161tudija, ki jo je pokazala Albinca, kako vpliva pozitivno ali pa negativno mi\u0161ljenje na strukturo vode. In \u010dlovek je narejen iz 70% vode. Druga stvar pa so nizke frekvence, s katerimi bomo zdravili v lesenih vetrnih orglah. Razmi\u0161ljali smo kako bi naredili lokalno \u0161tudijo z orglami in merili odzive telesa na te frekvence. Tretja neverjetna stvar so bila pojo\u010da drevesa. Klju\u010dno na posvetu in delavnicah je bilo to, da smo ugotovili, da se \u010dlovek \u010dedalje te\u017eje umirja in da je glasba, z dolo\u010denimi frekvencami, odgovor na to.<\/p>\n<\/blockquote>\n<\/div>Povezovanje ustvarjalnih vizij<\/strong><\/span><\/h5>\n
![\"Les](\"https:\/\/www.mizarstvo-kos.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Les-in-glasba_posvet-in-delavnica-15.webp\" "\\"Les")
<\/a><\/div><\/div><\/a><\/div><\/div><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>Glasba kot starodavno zdravilo\u00a0<\/span><\/strong><\/h5>\n
Kozmi\u010dne zakonitosti zvoka in glasbe<\/span><\/strong><\/h5>\n
<\/span><\/div><\/a><\/div><\/div><\/a><\/div><\/div><\/a><\/div><\/div><\/a><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>Oku\u0161anje zvoka narave in kulinari\u010dno razvajanje<\/strong><\/span><\/h5>\n
\n
Izjemen pe\u010dat so delavnici dodali udele\u017eenci in predavatelji, ki so ob koncu delili svoje vtise:<\/strong><\/span><\/h5>\n