{"id":33911,"date":"2026-04-17T09:36:09","date_gmt":"2026-04-17T09:36:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.mizarstvo-kos.si\/?p=33911"},"modified":"2026-04-23T09:49:44","modified_gmt":"2026-04-23T09:49:44","slug":"dan-zdravja-na-delovnem-mestu-ogled-dendroloskega-dragulja-park-zeleni-raj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.mizarstvo-kos.si\/sl\/obisk\/dan-zdravja-na-delovnem-mestu-ogled-dendroloskega-dragulja-park-zeleni-raj\/","title":{"rendered":"Dan zdravja na delovnem mestu: ogled dendrolo\u0161kega dragulja Park Zeleni raj"},"content":{"rendered":"

Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu (28. april), ki letos mo\u010dno poudarja pomen zagotavljanja zdravega psihosocialnega delovnega okolja, se zavedamo, da je dobro po\u010dutje zaposlenih temelj vsakega uspe\u0161nega podjetja. Na pobudo direktorice je ekipa Mizarstva Kos<\/strong> do\u017eivela poseben dan, poln rekreacije in povezovanja v naravi. Dan zdravja na delovnem mestu<\/span><\/p>\n

\u010ceprav nismo v sorodstvu, nas z na\u0161im gostiteljem povezuje isti priimek in velika ljubezen do dreves. Odpravili smo se na obisk k Mihi Kosu<\/strong>, v njegov \u010dudovit Park Zeleni raj<\/strong><\/a>. Dan zdravja smo za\u010deli izpred na\u0161ega podjetja na Veliki Preski in se pe\u0161 odpravili proti Mamolju. Skupno smo prehodili 12 kilometrov, tudi del slikovite Jablani\u0161ke poti. Fizi\u010dna aktivnost na sve\u017eem zraku in dru\u017eenje izven delovnega okolja sta bila odli\u010den na\u010din za krepitev medsebojnih vezi in razbremenitev stresa.<\/p>\n<\/div>

\"Dan<\/a><\/span>
Sodelavci Mizarstva Kos na pohodu od Velike Preske do Mamolja.<\/div><\/div><\/div><\/div>
\"Dan<\/a><\/span>
Miha Kos, vrtnar, aran\u017eer in urejevalec vrtov, je leta 2005 za\u010del s prvimi zasaditvami v Parku Zeleni Raj.<\/div><\/div><\/div><\/div>
Terasasta zasnova in edinstvena mikroklima\u00a0<\/b><\/strong><\/span><\/h5>\n

Po parku nas je vodil njegov vizionarski ustanovitelj in stvaritelj Miha, ki je prava \u017eiva enciklopedija rastlinskih vrst. Glavna botani\u010dna in krajinsko-arhitekturna posebnost parka je njegova izrazita bre\u017eina oziroma lega. Da bi na tem strmem terenu omogo\u010dil rast in prepre\u010dil erozijo, je park zasnoval terasasto. Tak\u0161na lega ustvarja specifi\u010dne mikroklimatske pogoje, ki omogo\u010dajo, da tu uspeva 2000 drevesnih vrst z vseh kontinentov sveta.<\/p>\n

Sprehod med botani\u010dnimi redkostmi<\/b><\/strong><\/span><\/h5>\n

Dendrolo\u0161ka zbirka je osupljiva. Kot absolutni prese\u017eek parka velja izpostaviti najdragocenej\u0161o vrsto, Wollemijo nobilis<\/em>. V naravi je kriti\u010dno ogro\u017een, saj obstaja le \u0161e 39 odraslih osebkov, v Zelenem raju pa raste najve\u010dji primerek v Sloveniji. Med iglavci navdu\u0161ujejo redkosti: aravkarija, metasekvoja, listopadna sekvoja ter orja\u0161ka sekvoja. Ob slednji smo izvedeli impresivne podatke \u2013 sekvoje lahko do\u017eivijo 3500 let in zrastejo izjemno visoko (primerek General Sherman v ZDA meri 90 m v vi\u0161ino, 12 m v premer in ima obseg 26 m na prsni vi\u0161ini). Pri nas rastejo najve\u010dje sekvoje v Preddvoru. Spomnili smo se tudi na vi\u0161inske rekorde v Sloveniji: duglazija, ki raste blizu Celjske ko\u010de v Pe\u010dovniku, meri 67 metrov, medtem ko avtohtona smreka dose\u017ee 62 metrov.<\/p>\n