Slovenska rokodelska umetnost v vrtu
Slovenska rokodelska umetnost v vrtu. Selška dolina je znana po bogati rokodelski zgodovini železarstva in čipkarstva. V poznejših letih pa se je razvila tudi strojna in lesna industrija. Tam živijo naročniki, ki spoštujejo tradicijo mojstrskih obrti in njihova znanja prenašajo v realizacijo svojih želja. Govorimo namreč o izgradnji unikatnega bivalnega prostora ob počitniški hišici, ki služi za preživljanje prostih vikendov v naravi.
Kako združiti bivanjske potrebe z geografsko lego?
Uporabniki »vikenda« največ časa preživijo zunaj, saj imajo tam svoj zelenjavni vrt in otroško igrišče. Želijo pa si tudi priprave hrane na prostem. Bivanje pred objektom je bilo otežkočeno, saj je pozicionirano direktno na jug (poleti cel dan sonce). Dolinska lega pa odpira pot tudi zahodniku – kratkotrajnemu vetru, ki lahko piha kadarkoli v letu. Rešitev je bila pokriti leseni nadstrešek, ki z dodano letno kuhinjo, zunanjo jedilnico ter stropnimi in stenskimi senčili, omogoča uporabo vrta v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Pas stekla ob hiši služi za prepuščanje svetlobe, ki ga ob pripeki s stropnimi senčili enostavno zastremo. Ob visokem soncu pa jih lahko uporabimo tudi na zunanji strani in tako zasenčimo osrednji bivalni prostor. Zahodna stenska pomična senčila so zaščita proti vetru in dežju. Z vzhodnim krilnim senčilom pa reguliramo prehod jutranjega sonca in si odpiramo pot do lope ali vrta.
Kuhinja – osrednja lepotica zunanjega prostora.
S postavitvijo krušne peči s pločevinastim dimnikom, kuhinjskih omaric, plinskega kuhališča, vodnega korita in kuhinjske stene, smo zasenčili vzhodno sonce, hkrati pa z velikim panoramskim oknom odprli pogled po dolini. Nad steklom smo pustili odprtino, ki služi kot naravno prezračevanje pri kuhi, z dekorativno, ročno izdelano keramiko pa povečali umetniško vrednost kuhinje. Način pokrivanja površine je sledil ideji, da je keramika zaključena zgodba, ne glede na robove, kote in ovire na površini. Podobno, kot pri obleki, je v postopku oblikovanja, glino potrebno ukrojiti po površini. Tako ima prav vsaka ploščica svoje mesto v mozaiku in je nepogrešljiva. Oblikovalka gline je pri izbiranju barv in oblik sledila travniku in ljudem, ki tam bivajo. Bogatost narave je preslikala v notranjost zunanjega prostora in na ključna mesta dodala glinene luči, ki spominjajo na starinske lustre lončarskih mojstrov. Izdelava le-teh poteka na lončarskem vretenu, dodani pa so ponavljajoči organski motivi s ploščic.
Če bomo v domove vgrajevali tradicijo, znanje ne bo izumrlo.
Bivalni vrtni prostor bi ga lahko poimenovali tudi »umetnost rokodelcev«, saj je skupek različnih obrtniško-umetniških del in naravnih materialov iz okolja (les, glina, steklo, kamen, kovina). Izvedba takšnega objekta zahteva premišljeno načrtovanje in usklajeno realizacijo gradbenika, vodovodarja, električarja, mizarja, pečarja, kovinarja, krovca, kleparja, monterja dimnikov, steklarja in oblikovalca gline. Domači rokodelski poklici in mojstrske veščine se ohranjajo zaradi prenosa preteklega znanja, s sodobnejšimi pristopi pa izboljšujejo kakovost bivanja in domove spreminjajo v zgodbe po meri.
